Janez Jarc: Soteska Mlinarice

Gleden na napovedane ekstremne (35 stopinj) temperature za soboto sva se tokrat z Andrejem podala na hladno, v eno najglobjih slovenskih sotesk, Mlinarico. Le ta izvira na južni strani Vršiča, kjer se stikata Prisojnik in Razor. Turistično si je možno ogledati le spodnji del, kjer se Mlinarica potem kmalu izliva v reko Sočo. Midva sva turo začela 300 metrov (višinskih) višje, bolj točno, pri cestarski bajti ob cesti na Vršič, kjer začnemo kar po neoznačeni poti na Goličico. Že po 5-10 minutah dosežemo strugo, kjer se zadeva takoj začne zares z krajšim spustom ob vrvi. Potem si sledi še kar nekaj spustov. V srednjem delu je precej hoje oz. plezanja po strugi navdol. Zadnja tretjina pa se začne z vratolomnim spustom v par metrov širok ter približno 47m globoko kanjon. Pot nadaljujemo po dnu kanjona, ki se kmalu odpre in spet ugledamo nebo nad nami ter obenem ogromen podor levo zgoraj izpred nekaj let. Le ta je takrat tudi uničil urejene brvi v spodnjem turistično dostopnem delu, ki pa je sedaj na novo urejen. Zaradi precej nelagodnega občutka zaradi tistih previsov levo nad glavo, ki zaenkrat še vztrajajo tam gor, sva jo kar hitro ubrala naprej. Soteska se konča za moj okus z najlepšim slapom, izpod katerega je že tudi vidna razgledna ploščad, kjer se konča turistično urejen pristop do Mlinarice. Če nam ni mar mokrih in mrzlih nog ter smo vešči hoje po mokrih skalah, se vsekakor splača potruditi teh 100-200 metrov po strugi navzgor do tega zadnjega slapa. Sicer pa se manjši in zares zadnji slap nahaj pod samo razgledno ploščadjo.

Za celotno pot sva rabila štiri ure in pol pri čemer nama je tudi fotografija pobrala nekaj časa. A je na koncu vedno ves trud poplačan ko potem dobre fotke iz skritih kotičkov naše prelepe Slovenije lahko pokažeš še prijateljem.