Že kar nekaj let, če ne celo desetletje mi občasno hodi po glavi Škrlatica pozimi a nikakor niso bili izpoljnjeni vsi potrebni pogoji. Tokrat se je na koncu vse poklapalo. Dodaten motiv je bil še da se z avtom pripelješ v Vrata, kar je neobičajno za prvo polovico marca. Iz Mojstrane v enem dnevu pa je prehud zalogaj razen, če si res našpičen s kondicijo. Iz forumov je bilo tudi razbrati, da bi morale biti dobre razmere.
Tako sem jo še v nočnih urah štartal iz Vrat, hitro nabiral višino in ob svitu že slikal jutranjo zarjo pri Bivaku IV. Potem sem jo mahnil naprej okrog Dolkove Špice, kjer so me obsijali prvi sončni žarki. Glede na odlične razmere sem bil kaj kmalu na ~2400m, kjer pot vstopi v steno. Tu sem odložil smuči in se odpravil v steno, kjer je bilo od skale, ledu, železja in vseh vrst snega. Ob 8.30 sem stopil na vrh, od koder se prav lepo vidi, da je Škrlatica druga najvišja slovenska gora saj vse vrhove gledaš nekam dol.
Po kratkem fotkanju in čaju, jo mahnem navzdol. Potem smučke na noge in gasa po idealno speglanem snegu navzdol. Ko pridem okrog Dolkove Špice zagledam kolone, ki se valijo pod Stenarjem proti Križu. Smuknem mimo bivaka IV in se kmalu zapeljem med turne smučarje, ki se vzpenjajo proti Križu. Smuka se konča klasično, spodaj takoj ko se pride iz gozda oziroma tik nad vsem znanim pomolom s prekrasnim pogledom na Triglav in njegovo mogočnoseverno steno.
